Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Preusmerjanje vpisa osnovnošolcev iz gimnazij v strokovne šole

2624 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Predlog je precej enostaven,

Vse preveč je otrok, ki se učijo nekih teoretičnih znanj v gimnazijah in lotem nadaljujejo s tem na fakultetah. Državi ustreza, da se otroci dolgo šolajo, saj nimajo problema z njimi kot iskalci zaposlitve. Potrebe v naši družbi so se spremenile. Potrebujemo ustvarjalne delavce z znanjem obrti, ki znajo nekaj ustvariti s svojim delom in je potem izdelek uporaben. Ne zgolj debela mapa papirja. Zato predlagam, da se strokovnim šolam da večjo prioriteto in predvsem ugled in da pričnemo usposabljati mlade delavce s strokovnim in uporabnim znanjem, ki bodo lahko delali kot obrtniki, samostojno, v podjetjih, ki iščejo kadre kot npr. Varilci, zidarji, keramičarji, itd...

Zato naj jih svetovalne delavke v OŠ že pričnejo motivirati za te vrste poklicev, saj bodo tako dobili delo ali pa pričeli samostojno pot, sicer pa zelo težko.

Skratka dajmo otroke usmerjati tja, kjer imajo prihodnost - v strokovne šole.

Lep pozdrav,

Bojan

20 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Bojan K. 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 2. 2018

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Vašo pobudo na ministrstvu udejanjamo. Že v tem šolskem letu poskusno izvajamo program vajeništva v Šolskem centru Novo mesto za poklic mizar, v Šolskem centru Škofja Loka ter v Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad za oblikovalca kovin – orodjarja, v Srednji šoli Izola ter v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih za program gastronomske in hotelske storitve ter v Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani za poklic kamnoseka. Petdeset mladih se je odločilo za izobraževanje na omenjenih programih.

Z izkazanim interesom, programe obiskuje nekaj več kot 50 dijakov, smo na ministrstvu zadovoljni. Vajeniška oblika izobraževanja se od obstoječe tako imenovane šolske oblike izobraževanja razlikuje v tem, da se večji del izobraževanja izvede pri delodajalcu. Vsaj polovica. Velja poudariti, da so bili v pilotni projekt vključeni izobraževalni programi, med katerimi so tudi taki, ki izobražujejo za deficitarne poklice, za katere pa je vsako leto s strani devetošolcev ali drugih kandidatov majhno zanimanje.

Sicer pa smo lani pripravili tudi Zakon o vajeništvu. Namen zakona je približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom, obenem pa vzpostaviti čim prejšnjo poklicno socializacijo mladih. Vajeništvo je izjemno pomemben projekt, s katerim iščemo nove možnosti in priložnosti tudi v luči zaposlovanja mladih, kot tudi izobraževanja in usposabljanja na način, ki je čim bližji trgu dela in potrebam delodajalcev. Določeni šolski programi bodo lahko še bolj prilagojeni potrebam gospodarstva, na drugi strani pa bodo skozi vajeništvo tudi podjetja lahko skozi daljše obdobje izobraževanja sledila potencialnim kadrom, jih usmerjala in na ta način prišla do tistega, kar potrebuje trg.

Uvedba vajeništva je, tudi po oceni Evropske komisije, eden ključnih stebrov za zmanjševanje brezposelnosti in socialne izključenosti mladih. Sicer pa za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okviru katerega je predvidena tudi pilotna izvedba vajeništva, namenjamo izdatna sredstva. Do konca leta 2021 je v ta namen predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega je 2,1 milijona evrov evropskih sredstev. Hkrati pa je za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, v okviru katerega se predvideva tudi implementacija vajeništva oziroma preko katerega se bo zagotavljajo tudi spodbude delodajalcem za izvajanje programov praktičnega usposabljanja in vajeništva, predvidenih okoli 28,4 milijona evrov (od tega 22,7 milijona evrov evropskih sredstev).

Ugotavljamo tudi, da vpisni podatki kažejo, da se vse več mladih odloča za vpis v strokovne srednje šole. Pred vpisom v srednje šole na ministrstvu menimo, da je poglavitno, da vsak devetošolec dobro razmisli o tem, kaj ga veseli, kaj so njegovi interesi, kaj želi početi v življenju. Zato predlagamo, da si podrobno pogledajo razpis za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. V razpisu bodo našli natančne podatke, kateri programi se na kateri šoli in regiji izvajajo. Podrobno naj pogledajo tudi posamezne roke, ki jim bodo morali slediti. O svoji izbiri ali razmišljanju pa naj se pogovorijo s starši, prijatelji, starejšimi dijaki, zanimiva in koristna pa je tudi spletna stran moja izbira.si, kjer bodo našli podatke o poklicih, kaj običajno počne nekdo, ki zaključi določen izobraževani program, kakšne pripomočke uporablja pri delu, kakšno je ponavadi njegovo delovno okolje, kakšne so zaposlitvene možnosti in podobno.

Ko se bodo seznanili z vsemi ključnimi vsebinami, je zagotovo smiselno, da morebitna vprašanja, dileme, dodatna pojasnila pridobijo konkretno na šolah, ki jih bodo obiskali ob informativnih dnevih. Devetošolcem svetujemo, da si omenjena gradiva pogledajo, saj bodo tako pripravljeni na informativne dneve in jih bodo tako tudi zelo izkoristili.

Vpis v posamezni srednješolski program je svobodna izbira vsakega posameznika. Naloga ministrstva je, da z ustrezno mrežo šol ponudi kandidatom za vpis v srednje šole dovolj možnosti za izbiro med različnimi izobraževalnimi programi. To ministrstvo zagotavlja.

V Sloveniji imamo kvalitetne programe poklicnega izobraževanja. Na ministrstvu ob razpisu mest za vpis v srednje šole sledimo željam kandidatom in predvsem potrebam trga dela. Pri pripravi programov sodelujemo s pristojnimi zbornicami, delodajalci in lokalnim okoljem. Posledica vsega tega je, da izobraževalni programi poklicnega izobraževanja odgovarjajo na potrebe gospodarstva in so zato privlačni tako za delodajalce kot za dijake.

Država torej veliko vlaga v prenovo in razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Poklicno izobraževanje v Sloveniji ponuja veliko možnosti za strokovni razvoj in kasnejšo zaposlitev posameznikov, ki se za to pot odločijo in ki so za tovrstno izobraževanje motivirani.

Komentarji