23. 3. 2016
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve in Policija sta v postopkih s tujci tudi v obdobju povečanega migracijskega pritiska delovala na podlagi evropskih predpisov (npr. Zakonik o schengenskih mejah, Dublinska uredba in preostali pravni red na področju mednarodne zaščite), nacionalne zakonodaje (predvsem Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o tujcih) in v skladu z načrti, ki jih je glede obvladovanja migracijskih tokov pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in so bili v skladu z ustaljenimi postopki potrjeni s strani Vlade Republike Slovenije ter po potrebi tudi s strani Državnega zbora Republike Slovenije.
Slovenija je schengenski pravni red ter s tem določbe glede prehajanja meja in pogojev za vstop izvajala tudi v času migracijske krize, ob tem pa je upoštevala specifične okoliščine, do katerih je privedel znatno povečan obseg nedovoljenih migracij. Temeljni pravni okvir na tem področju sicer vzpostavlja Zakonik o schengenskih mejah, ki v 1. odstavku 5. člena določa pogoje za vstop državljanov tretjih držav, hkrati pa v točki c, 4. odstavka istega člena dovoljuje vstop iz humanitarnih razlogov tistim državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo enega ali več pogojev iz 1. odstavka. Zakonik tudi določa, da se državljanu tretje države, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop oziroma za vstop iz humanitarnih razlogov, vstop na ozemlje držav članic zavrne. To pa ne posega v določbe, ki se nanašajo na pravico do azila in mednarodne zaščite. Zakonik o schengenskih mejah morajo države članice izvajati upoštevajoč temeljne pravice, načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno s tistimi o mednarodni zaščiti in načelom nevračanja.
V kolikor taka oseba (tujec) želi zaprositi za mednarodno zaščito, mora v najkrajšem možnem času od vstopa v Slovenijo, pri katerem koli državnem organu (tudi na Ministrstvu za notranje zadeve) ali organu samoupravne lokalne skupnosti, izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Sledi postopek, v katerem policija ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Slovenijo ter ga preda azilnemu domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Tujec je pred sprejemom prošnje za mednarodno zaščito ustrezno informiran o postopku in pravicah v jeziku, ki ga razume. Tudi sprejem prošnje za mednarodno zaščito poteka ob prisotnosti prevajalca oziroma tolmača.
Republika Slovenija je kot podpisnica Ženevske konvencije in članica EU dolžna nuditi mednarodno zaščito tistim posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi njihovega državljanstva oziroma stalnega prebivališča (izvorne države). Te države ne morejo ali nočejo izvajati zakonov ali pa ne spoštujejo mednarodnih konvencij, ki so jih podpisale. Za mednarodno zaščito ali azil lahko zaprosi tujec oziroma oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjan zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Prav tako lahko za mednarodno zaščito zaprosi, kdor meni, da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njegovo življenje ali svoboda oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. O prošnji odloči pristojni organ, to je Sektor za statusne zadeve Ministrstva za notranje zadeve.
Uradno zahtevo za vstop v schengensko območje je Hrvaška vložila 1. julija 2015, torej dve leti po tem, ko je postala članica EU. Vključitev v schengensko območje je mogoča potem, ko se v skladu z veljavnimi postopki evalvacije preveri ali so na Hrvaškem izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda oziroma ali Hrvaška učinkovito izvaja vsa schengenska pravila in izpolnjuje svoje zaveze v skladu z dogovorjenimi skupnimi standardi in temeljnimi načeli. Schengenska evalvacija Hrvaške bo potekala v letošnjem letu. Postopek schengenske evalvacije oz. preverjanja ali so bili v določeni državi članici izpolnjeni pogoji za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda je določen z uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013. Vsaka država članica je v tem postopku ocenjena na podlagi lastnih dosežkov.
S pristopno pogodbo Hrvaške k EU se je kot začasni instrument uvedel schengenski vir, namenjen pomoči Hrvaški za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah EU za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah. Kot članica EU je Hrvaška upravičena tudi do črpanja sredstev iz Sklada za notranjo varnost, iz katerega se med drugim financirajo aktivnosti, namenjene doseganju enotnih in visokih standardov nadzora na zunanjih mejah EU. Tako je Hrvaška že zdaj dolžna v popolnosti izvajati schengenska pravila na svojih zunanjih mejah EU.
Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za upravljanje povečanega migracijskega toka čez svoja ozemlja, so bili v skladu z mednarodnim in evropskim pravnim redom, mednarodnimi obveznostmi in sporazumi glede zaščite migrantov. Reguliran tranzit migrantov pa je potekal v skladu z bilateralnimi sporazumi in dogovori držav vzdolž tako imenovane migracijske poti. Vse transferje čez ozemlje Slovenije je v skladu s svojimi pristojnostmi (in ob pomoči policistov nekaterih držav članic, saj EU svojih policijskih sil nima dovolj) spremljala in varovala slovenska policija. Odločitev o tem, na kakšen način bo zavarovala tovrstne transporte je v pristojnosti vsake države.
Države članice EU lahko z ozemelj tretjih držav na svoje ozemlje na organiziran način (z letalskimi prevozi) vozijo osebe, ki imajo priznano mednarodno zaščito, zgolj v primeru izvedbe projektov trajnih preselitev (resettlement), ko posamezniki v državo vstopajo na organiziran način. Omenjeni projekti se v več državah članicah EU kontinuirano izvajajo že vrsto let. Na zasedanju Evropskega Sveta konec junija 2015 so voditelji držav članic EU sprejeli odločitev, da bomo v EU v okviru trajne preselitve skupno preselili 20.000 oseb. Odločitev posamezne države o sodelovanju v teh projektih je prostovoljna in temelji predvsem na razpoložljivih kapacitetah za sprejem.
V zadnjih dveh tako imenovanih migrantskih valih, pa zaradi spontane migracije, takšna organiziranost ni bila možna.