28. 3. 2017
Odziv Ministrstva za finance
Izvrševanje plačilnih transakcij v breme plačilnega računa in izvrševanje denarnih nakazil sta v skladu s 5. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih definirani kot plačilni storitvi (v nadaljevanju: ZPlaSS). ZPlaSS, ki je v slovenski pravni red prenesel določbe Direktive 2007/64/ES, je vzpostavil sodoben in celovit pravni okvir plačilnih storitev. Pravna narava te direktive, ki razen manjših izjem ne dopušča odstopanja od njenih določb, zagotavlja, da imajo vse članice Evropske unije enak pravni okvir ureditve plačilnih storitev. Zaradi konkurenčnosti trga plačilnih storitev kot posledice uvedbe navedenega enotnega pravnega okvirja, dodatno omejevanje pri določanju nadomestil kot plačila za opravljeno plačilno storitev ni primerno.
Za davčne namene Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13 in 25/14 - ZFU; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2) ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov in pravice ter obveznosti zavezancev za davek.
Ministrstvo za finance si prizadeva za znižanje stroškov davčnega zavezanca pri plačevanju davkov in v zvezi z davčno izvršbo. Z zasledovanjem znižanja stroškov davčnega zavezanca pripravlja predloge sprememb zakonodaje. V nadaljevanju navajamo pomembnejše ukrepe, ki jih je ministrstvo predlagalo oziroma sprejelo.
Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2F, sprejeta decembra 2012, je uredila elektronsko vročanje aktov in pošiljanje podatkov bankam, kadar te opravljajo naloge davčne izvršbe. Nova ureditev vročanja sklepov o izvršbi je zasledovala učinkovitost davčne izvršbe ter posledično tudi znižanje stroškov izvrševalca sklepov, to je bank in hranilnic ter davčnega organa, kot predlagatelja davčne izvršbe. Nova ureditev elektronskega vročanja sklepov o davčni izvršbi se je začela uporabljati 1. januarja 2015.
V zvezi s plačevanjem davkov je bilo v noveli Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2I (sprejeta v letu 2015), določeno, da se davek, ki je izključno prihodek lokalnih skupnosti, ne odmeri, če bi ta ne presegel 5 evrov. V tej noveli smo razširili tudi možnosti pobota in zvišali prag za začetek davčne izvršbe, kar znižuje tudi stroške davčnega zavezanca in davčnega organa pri plačevanju davkov in davčni izvršbi. Treba je omeniti, da ZDavP-2 tudi za prihodke, ki so prihodek državnega proračuna določa, da se davek, če se ugotavlja z odločbo o odmeri davka, ne odmeri, če ne presega 10 evrov. Z vidika stroškov davčnega zavezanca pa tudi ni nepomembno, da se davčna izvršba ne začne, če znesek davka ne presega 25 evrov. (Ta omejitev pa ne velja, če davčni organ izterjuje denarne nedavčne obveznosti na podlagi izvršilnega naslova, ki ga izda drug organ (na primer Policija, ki izreka globe v prekrškovnem postopku). V teh primerih začne davčni organ izterjavo ne glede na višino obveznosti.)
Nadalje smo v noveli Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki je začela veljati v letošnjem letu, znatno znižali stroške davčne izvršbe. Stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, na denarne terjatve dolžnika in na dolžnikove materializirane in nematerialzirane vrednostne papirje so se s 25 evrov znižali na 10 evrov. Poleg teh pa se z novelo pravilnika znižujejo še:
- Stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove premičnine so se znižali iz 75 evrov na 50 evrov.
- Do spremembe so se za vsako pot uradne osebe davčnega organa v zvezi s postopkom davčne izvršbe dolžniku obračunali stroški v višini 40 evrov. Po novem teh stroškov ni več.
- Prav tako se dolžniku več ne zaračunava stroškov prevoza blaga, ki ga opravi davčni organ v zvezi s prevzemom hrambe blaga in tudi ne stroški hrambe blaga, če blago hrani davčni organ.
- Z novelo pravilnika je urejeno tudi znižanje stroškov javne dražbe, in sicer iz 100 evrov na 50 evrov. Nadalje so se znižali stroški prodaje z zbiranje ponudb iz 50 evrov na 30 evrov.
- V primeru neuspele prodaje ali če kupnina ne bo presegala 25 evrov pa se stroški prodaje več ne obračunavajo.
Razmerje med komitentom in banko v zvezi z odprtjem in vodenjem računa je pogodbene narave in kot tako določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Upoštevajoč navedeno, so stroški, ki jih v zvezi s plačevanjem obveznih dajatev zaračunajo banke in hranilnice, predmet pogodbenega razmerja med komitentom banke (imetnikom računa) in ponudnikom plačilnih storitev in jih ZDavP-2 ne ureja.
Čeprav se cene ponudnikov plačilnih storitev prosto oblikujejo na trgu, je treba izpostaviti, da morajo biti nadomestila, ki jih zaračunava ponudnik plačilnih storitev, primerna in v skladu z dejanskimi stroški, ki nastanejo ponudniku plačilnih storitev zaradi izpolnjevanja njegovih obveznosti.
Z vidika izbire ponudnika plačilnih storitev je za posameznika kot uporabnika storitev plačilnega prometa pomembno, da je na transparenten način seznanjen o višini nadomestil, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračunava svojim komitentom. Ministrstvo za finance si bo prizadevalo, da bodo banke in hranilnice v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev uporabnikom na poenoten, primerljiv, pregleden, razumljiv in dostopen način zagotavljale informacije o višini nadomestil, ki jih zaračunavajo za storitve plačilnega prometa. S tem bo uporabnikom zagotovljena lažja odločitev o izbiri ponudnika plačilnih storitev.
Ministrstvo za finance išče tudi druge možne načine plačevanja davkov brez provizije ali vsaj v takšne, ki bodo davčnim zavezancem omogočili nižje stroške pri plačevanju davkov kot jih zaračunavajo banke in hranilnice.