Povišan davek na reklame

Odziv Ministrstva za finance

Od storitve oglaševanja, ki jo v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti opravi izvajalec za svojega naročnika, je izvajalec storitve (davčni zavezanec) po Zakonu o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11–UPB, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12, 46/13–ZIPRS1314-A in 101/13–ZIPRS1415; ZDDV-1) dolžan obračunati in plačevati DDV po splošni, 22% stopnji, ki je predpisana za vse obdavčene dobave blaga in storitev, razen tiste iz Priloge I k ZDDV-1, za katere se uporablja nižja, 9,5% stopnja DDV.

Stopnji DDV, kot se uporabljata v Sloveniji, temeljita na izhodiščih oziroma okvirih, ki jih je naša politika dolžna upoštevati pri predpisovanju davčnih rešitev s področja DDV in sicer na zakonodaji EU (t.im. Direktivi o DDV), po kateri so države članice EU dolžne uporabljati eno samo splošno stopnjo DDV, ki ni nižja od 15%, lahko pa uporabljajo tudi eno oz. (največ) dve nižji stopnji, ki pa ne smeta biti nižji od 5%.

Rešitve, v skladu s katero bi z zviševanjem DDV (posebej) na reklame poskušali vplivati na ravnanje naročnikov oglaševanja v javnosti (v časopisih, radiu, TV, idr.), tako ni mogoče podpreti predvsem z vidika upoštevanja pravnega reda EU s področja obdavčevanja z DDV, ob čemer pa je potrebno tudi upoštevati, da so cene blaga in storitev na trgu predvsem odvisne od ponudbe in povpraševanja ter drugih konkurenčnih dejavnikov, kar posledično pomeni, da zvišanje/znižanje DDV zato ne pomeni nujno tudi zvišanja/znižanja cen le-teh.

Glede na vse navedeno prispele pobude ni mogoče podpreti.