5. 11. 2013
Odziv Ministrstva za finance
Dolžnost odgovornega, gospodarnega in nepristranskega ravnanja javnih uslužbencev pri opravljanju svojih delovnih nalog izhaja iz:
- Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 –ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 74/09 – odl. US, 40/12 –ZUJF) in
- Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Ukrepe za krepitev transparentnosti in integritete oziroma omejevanja koruptivnih tveganj v Republiki Sloveniji pa sistemsko ureja več predpisov. Ti tvorijo celoto, ki določa obvezna ravnanja in prepovedi ravnanj različnih subjektov, pri čemer se posamezne določbe med njimi nanašajo tudi na subjekte, ki so neposredno ali posredno vključeni v postopke oddaje javnih naročil.
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da morajo naročniki dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj izbirati tako, da se zagotovi gospodarna, učinkovita in transparentna raba javnih sredstev brez dajanja neutemeljene prednosti posameznim ponudnikom. Zoper morebitne kršitve zakona pri oddaji javnih naročil je ponudnikom pred Državno revizijsko komisijo in sodiščem zagotovljeno pravno varstvo. Za kršitve določb ZJN-2, ki pomenijo kršitev temeljnih načel javnega naročanja, pa določa zakon kazenske določbe, v okviru katerih se naročnika, ponudnika ali podizvajalca, njihovo odgovorno osebo in osebo, ki je storila prekršek, kaznuje z globo od 500 do 300.000 eurov. Za najhujše kršitve pa se osebi, ki je storila prekršek, lahko izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja za dobo treh let oziroma prepove voditi ali na drug način sodelovati v postopkih javnega naročanja.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 81/13 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZIntPK), kot krovni zakon na omenjenem področju, prav z namenom odprave oziroma omejitve koruptivnih tveganj pri javnem naročanju vsebuje več določb. Med drugim:
- obvezno vključitev protikorupcijske klavzule v pogodbe, ki jih sklepa javni sektor (14. člen),
- prepoved poslovanja javnega sektorja s subjekti, s katerimi funkcionarji javnega sektorja ali njihovi družinski člani nastopajo v različnih poslovnih povezavah (35. člen),
- dolžnost izogibanja nasprotju interesov (37. člen),
- dolžnost prijave premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila (41. – 46. člen).
Za kršitve omenjenih določb opredeljuje ZIntPK tudi kazenske določbe, v skladu s katerimi se kršitelje kaznuje z globo v razponu od 400 do 100.000 evrov.
Z namenom povečanja integritete in zmanjšanja koruptivnih tveganj pri javnem naročanju je bilo v ZJN-2 v zadnjih letih vključenih več določil, s katerimi se zagotavlja večja transparentnost in nadzor nad oddajo javnih naročil. V postopkih s pogajanji brez predhodne objave povpraševanja na portalu javnih naročil, za katere zakon taksativno našteva okoliščine, kdaj je ta postopek mogoče izvesti, morajo naročniki hkrati s sprejemom odločitve, da se oddaja javno naročilo, le-to objaviti na portalu javnih naročil. S tem se potencialnim ponudnikom, ki morebiti neutemeljeno niso bili povabljeni k oddaji javnih naročil, zagotavlja učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Pred sklenitvijo dodatka k pogodbi morajo naročniki pridobiti soglasje svojega nadzornega organa. O morebitnem konfliktu interesov osebe, ki je na strani naročnika sodelovala v postopku javnega naročanja, z najugodnejšim ponudnikom mora ta oseba obvestiti odgovorno osebo naročnika, in sicer še preden naročnik sprejeme odločitev o oddaji naročila. Pri čemer je sam konflikt interesov definiran široko in »a priori« ne pomeni, da je bilo pri oddaji javnega naročila storjeno koruptivno dejanje. Po oddaji javnega naročila je celotna dokumentaciji o javnem naročanju javna, itd.
Poleg tega Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13 – odl. US) kot kaznivo dejanje opredeljuje oškodovanje javnih financ, zaradi česar je zagrožena zaporna kazen do osmih let in denarna kazen. Na podlagi delovno-pravne zakonodaje oziroma zakonodaje s področja obligacijskih razmerij pa morajo javni naročniki v skladu z javnofinančno zakonodajo uveljavljati tudi pravico do povračila nastale škode.
Zakonodaja torej ureja več pravnih podlag in načinov za sankcioniranje neodgovornega, nevestnega in negospodarnega ravnanja oseb, ki vodijo ali na drug način na strani naročnika sodelujejo pri oddaji javnih naročil, in povračilo škode, povzročene s takšnim ravnanjem, zato Ministrstvo za finance meni, da v tem delu spremembe javnonaročniške zakonodaje niso potrebne.