8. 8. 2013
Odziv Ministrstva za finance
V izhodiščih velja pojasniti, da je bila ureditev predmetne problematike na podlagi določb Direktive 2010/76/EU evropskega parlamenta in sveta (Uradni list EU, L 329/3, z dne 14.12.2010) v slovenski pravni red vnesena z novelo Zakona o bančništvu (Ur.l. RS, št. 59/11, v nadaljevanju: ZBan-1G). na podlagi tega je Svet Banke Slovenije vsebino predmetne novele uvrstil v dva sklepa Banke Slovenije, in sicer Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banke in hranilnice (Ur. list RS, št. 135/06, 28/07, 104/07, 85/10, 62/11, 3/13, 38/13) in Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 62/11).
Novela ZBan-1G, upoštevajoč prej omenjeno direktivo, uvaja pravila zanesljivega in pravičnega sistema podeljevanja prejemkov, ki je skladen z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Določa, da mora banka vzpostaviti trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki mora obsegati tudi ustrezen sistem prejemkov. Ta mora biti združljiv z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji ter mora vključevati politike in prakse prejemkov zaposlenih, ločeno za zaposlene s posebno naravo dela, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke.
Navedena določba banke predstavlja osnovo za konkretizacijo njene vsebine v sklepih Banke Slovenije.
S spremembami in dopolnitvami Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala banke in hranilnice je bilo uvedeno novo poglavje z naslovom »3.4. Sistem prejemkov«, ki v členih 28.a do 28.c določa, da morajo banke vzpostaviti in izvajati ustrezen sistem prejemkov. Ta vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji, ter tako upravljanje s tveganji tudi spodbujajo. Pri vzpostavitvi in izvajanju politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena morajo banke upoštevati splošna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem.
Predmetni sklep Banke Slovenije v 28.b členu prav tako določa, da banke ocenjujejo pomembnost vpliva zaposlenih s posebno naravo dela na profil tveganosti na podlagi lastnih meril (npr. določijo absolutni zgornji prag individualnega prejemka zaposlenega s posebno naravo dela, pod katerim se vpliv zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti ne šteje kot pomemben).
Banke morajo vzpostaviti in izvajati politike prejemkov iz 28.b člena navedenega sklepa na podlagi načela sorazmernosti ter pri tem upoštevati tudi svojo velikost in notranjo organiziranost. Politike in prakse prejemkov morajo biti dosledno usmerjene k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojene profilu tveganosti posamezne banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj.
S predmetnim sklepom Banke Slovenije se tako vzpostavlja sistem prejemkov v bankah, po katerem so prejemki bančnih uslužbencev razvrščeni glede na naravo dela in njegovo zahtevnost in odgovornost.
Prejemki članov uprav in nadzornih svetov bank so urejeni v 13. členu Sklepa o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic. Ta določa, da morajo biti prejemniki članov uprave in nadzornega sveta v skladu s politiko prejemkov banke in ne smejo spodbujati članov uprave ali nadzornega sveta k neodgovornemu prevzemanju nesorazmerno velikih tveganj oziroma tveganj, ki presegajo sposobnost banke za prevzemanje tveganj.
Nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz navedenih sklepov na podlagi določb 7. poglavja Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10-UPB5 (52/11 popr.), 9/11-ZPlaSS-B, 35/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, ZBan-1) izvaja Banka Slovenije. S tem se zagotavljata neodvisnost in učinkovitost izvajanja predmetnih določb v praksi.
Poleg navedenega sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic prejemke poslovodnih oseb ureja tudi Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11, ZPPOGD). Ta določa, da lahko prejemke poslovodnih oseb sestavljata osnovno plačilo in spremenljivi prejemek, ki mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti (obseg poslovanja, povečanje števila zaposlenih, ustvarjanje dodane in tržne vrednosti, širitev poslovanja na tuje trge, primerjava poslovanja s konkurenčnimi družbami ipd.). Poleg navedenega zakon določa vrsto omejitev pri izplačilih prejemkov poslovodnih oseb družb s čimer se zagotavlja transparentnost in sorazmernost prejemkov posameznega člana organa vodenja družbe.
Z navedenimi pravnimi predpisi, ki urejajo področje prejemkov v bančnem sektorju, se omogočajo učinki, kot jih v svojem predlogu za ureditev prejemkov bančnih uslužbencev predlaga predlagatelj.