zaposlitev

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Ministrstvo je pristojno za razlago določb Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. l. RS, št. 109/06-UPB1 in 54/07 Odl.US: U-I-7/07-22), ki ureja tudi položaj, vlogo in pristojnosti volilnih organov. V nadaljevanju pojasnjujemo zakonsko ureditev navedenega področja in oceno predloga državljana.

Organizacijo volitev vodijo volilne komisije in volilni odbori ter drugi volilni organi. Ker je za izvedbo volitev bistvenega pomena samostojnost dela volilnih organov, so ti pri svojem delu popolnoma neodvisni in delajo le na podlagi zakona in drugih, na podlagi ustave in zakona izdanih predpisov. Najširše naloge pri izvedbi volitev imajo volilne komisije, ki skrbijo predvsem za tehnično izvedbo volitev ter za varstvo zakonitosti v volilnem postopku, in to ne samo pri glasovanju, temveč že v fazi kandidiranja. Imenujejo se za vsake redne volitve posebej in imajo štiriletno mandatno dobo. Volilne komisije se ustanovijo za državo, za volilno enoto in za volilni okraj. Za volitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti se imenujeta volilni komisiji posebnih volilnih enot. Neposredno na voliščih pa vodijo volitve volilni odbori, ki se imenujejo za vsake volitve.

Volilni organ sestavljajo predsednik in člani ter njihovi namestniki. Član volilnih organov:

• je lahko samo oseba, ki ima volilno pravico,
• ne more biti član več kot enega volilnega organa,
• ne more hkrati kandidirati na volitvah,
• ne morejo biti predstavniki oziroma zaupniki list kandidatov.

Državno volilno komisijo kot najvišji volilni organ imenuje državni zbor. Za predsednika državne volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika vrhovnega sodišča. Dva člana in dva namestnika članov državne volilne komisije se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Trije člani in namestniki članov državne volilne komisije se imenujejo po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank.

Volilne komisije volilnih enot imenuje državna volilna komisija. Predsednik in namestnik predsednika volilne komisije volilne enote se imenujeta izmed sodnikov. En član in en namestnik člana volilne komisije volilne enote se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Dva člana in dva namestnika članov volilne komisije volilne enote se imenujeta po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank. V volilni komisiji posebne volilne enote za izvolitev poslanca narodne skupnosti mora biti vsaj en član pripadnik narodne skupnosti.

Okrajne volilne komisije imenuje državna volilna komisija. Predsednik okrajne volilne komisije se imenuje izmed sodnikov, njegov namestnik pa izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani okrajne volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, pri čemer se upošteva njihova sorazmerna zastopanost. Predloge za imenovanje članov okrajnih volilnih komisij in njihovih namestnikov lahko dajo tudi predstavniški organi lokalnih skupnosti z območja volilnega okraja. Pri imenovanju članov okrajnih volilnih komisij in njihovih namestnikov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih komisij. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane in njihove namestnike določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.

Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja. Politične stranke lahko najkasneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.

Funkcija v volilnem organu je častna. Člani volilnih organov torej v nasprotju z vašim prepričanjem ne prejemajo rednega plačila, ampak enkratno nagrado ob vsakih konkretnih volitvah. To plačilo je po svoji vsebini nadomestilo za vloženi čas za sodelovanje v volilnem organu in nagrada za odgovornost, ki jo v skladu z ustavo in zakonom prevzamejo za zakonito izvedbo volitev. Zato to nadomestilo, katerega višino določa zakon, nikakor ne more prevzeti vloge socialnega transferja.

Zakon torej predpisuje določene pogoje za imenovanje članov volilnih organov z namenom, da se zagotovi samostojnost in strokovnost dela ter iz vidika sorazmerne zastopanosti političnih strank tudi neke vrste nadzor znotraj samih volilnih organov. V tem kontekstu lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev v volilnih organih sodelujejo tudi brezposelne osebe. Status brezposelnosti z vidika uresničevanja ustavno varovane volilne pravice zato ne more biti kriterij za imenovanje v volilne organe, saj gre pri brezposelnih za uresničevanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, torej za uresničevanje socialnih pravic. Teh dveh pravic ni mogoče medsebojno pogojevati, saj bi bilo s tem ogroženo uresničevanje volilne pravice ter bi se tudi porajal dvom o zakonitosti volitev kot celote. V skladu z navedenim menimo, da vaš predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Analiza obstoječega stanja:

Brezposelna oseba ima v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju: ZUTD) obveznost sprejetja ustrezne (13. člen) ali primerne zaposlitve (12. člen), Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) pa brezposelne osebe ne more napotiti na opravljanje dela, ki ne ustreza tej opredelitvi. Ustrezna zaposlitev je tista, ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Primerna zaposlitev pa je zaposlitev, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev.

Aktivacija brezposelnih oseb se nadalje izvaja tudi v okviru vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ). V skladu z 28. in 29. členom ZUTD je APZ nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ skladno s podlagami za njihovo izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona.

Ukrepi APZ so:

• usposabljanje in izobraževanje;
• nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta;
• spodbude za zaposlovanje;
• kreiranje delovnih mest;
• spodbujanje samozaposlovanja.

V skladu s 50. členom ZUTD je aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest namenjen institut javnih del. Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnega dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko vključitev podaljša, vendar najdalj za eno leto pri istem izvajalcu javnih del. Ciljne skupine brezposelnih oseb, katerim se vključitev v program javnega dela lahko podaljša, in obdobje podaljšanja, se določijo v katalogu ukrepov APZ.

Izbor programov javnih del, merila za oblikovanje kvot sredstev javnega povabila za izbor programov javnih del po območnih službah zavoda, vlogo partnerjev pri izvajanju programov javnih del, merila za določanje deležev plač za brezposelne osebe, vključene v programe javnih del, ki jih sofinancira zavod, vrsto stroškov, ki jih zavod zagotavlja poleg deleža plač ter poročanje zavoda ministrstvu, podrobneje določa Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del (Uradni list RS, št. 96/11).

Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:

Glede na to, da predlog v okviru zakonodaje, ki določa pravice in obveznosti brezposelnih oseb (t.j. pravila pri izpolnjevanju obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve s strani brezposelnih oseb in njihovega napotovanja v zaposlitev s strani zavoda), neposredno ni izvedljiv, v nadaljevanju podajamo le nekaj stališč k zgornjemu predlogu.

Potrebno se je zavedati, da je pravica do denarnega nadomestila pravica, ki, navkljub dejstvu, da njena višina ni sorazmerna z višino vplačanih prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti, izvira iz minulega dela; ne gre torej za pravico, katere podelitev bi bilo potrebno še naknadno »dodatno odslužiti« z nekim (prostovoljnim) delom, poleg tega pa ta pravica predstavlja pomemben element ustavno zagotovljenih kategorij – načela socialne države ter pravice do zagotovljene minimalne socialne varnosti v primeru brezposelnosti.

Posredovani predlog ne bi bil izvedljiv niti v primeru, če bi bilo takšno delo za prejemnika denarnega nadomestila oziroma drugo brezposelno osebo odplačno; takšnega občasnega in kratkotrajnega dela brezposelne osebe v skladu z veljavno zakonodajo namreč niso dolžne sprejeti. Ob tem naj opozorimo, da smo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev ZUTD, ki je trenutno kljub zaključevanju postopka sprejema v Državnem zboru RS še vedno tudi v fazi pogajanj s socialnimi partnerji, določili možnost napotovanja brezposelnih oseb na začasna in občasna dela (pri čemer bi imelo nesprejetje takšnega dela s strani brezposelne osebe za posledico prenehanje vodenja te osebe v evidenci brezposelnih oseb in tudi prenehanje že uveljavljene pravice do denarnega nadomestila), vendar je bil predlog na zahtevo enega od socialnih partnerjev naknadno črtan iz predpisa. V okviru omenjenega instituta bi bilo po našem mnenju brezposelno osebo načeloma mogoče napotiti tudi na opravljanje takšnih občasnih del.

Ne glede na navedeno pa je potrebno pojasniti, da tudi v primeru, če bi zakonodaja s področja trga dela opisano vključevanje brezposelnih oseb v delo omogočala, pravila glede formiranja volilnih komisij in imenovanja ter opravljanja dela njihovih članov podrobno določa področna zakonodaja, ki je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve RS; brez ustreznih sprememb slednje pa predloga v nobenem primeru ne bi bilo mogoče izvesti.