7. 2. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Namen programa Usposabljanje na delovnem mestu je izboljšanje zaposlitvenih možnosti vključenih brezposelnih oseb in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu dela ter pridobitev in krepitev sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti. Z vsebinsko prilagoditvijo smo se odzvali tudi na potrebo po razreševanju problematike brezposelnih mladih. Ker imajo zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj v primerjavi z ostalimi brezposelnimi ti manjše možnosti za vključevanje na trg dela, smo za mlade do 30 let predlagali in v decembru 2012 tudi udejanjili možnost tri mesečnega usposabljanja. Ocenjujemo, da bo ta prilagoditev programa povečala zaposlitvene možnosti mladih. Program Usposabljanje na delovnem mestu 2012-2013 do konca novembra 2012, t.j. po devetih mesecih izvajanja, izkazuje 612 zaposlitev (kar trenutno predstavlja 34,6% izhod v zaposlitve), od katerih jih je bilo 33 ali 1,9% vseh vključenih, realiziranih še pred koncem programa, največ, 373 ali 21,1% vseh vključenih, pa so zaposlitev realizirali v prvem mesecu po zaključku; 10,0% vključenih (177) se je zaposlilo v drugem ali tretjem mesecu po zaključku, 1,6% (29) vključenih pa še po četrtem do šestem mesecu po zaključku usposabljanja na delovnem mestu.
Potrebno je omeniti tudi dejstvo, da konkretni izbrani izvajalec v usposabljanje ne more vključiti nove ali iste brezposelne osebe, v kolikor po usposabljanju ni prišlo do njene zaposlitve. Delodajalec mora ob oddaji ponudbe namreč izkazati, da je, v kolikor je že kandidiral in bil izbran kot delodajalec v okviru predhodnih programov usposabljanj na delovnem mestu, zaposlil najmanj tretjino oseb, ki so usposabljanje uspešno zaključili. Zaposlitev po končanem usposabljanju šteje, če je bila realizirana v roku 1 meseca po zaključku usposabljanja. Če delodajalec pogoja glede zaposlitev po končanem usposabljanju ni izpolnil, lahko kandidira šele po poteku 12 mesecev od datuma zaključka usposabljanja zadnje osebe po prejšnjem javnem povabilu ali drugih javnih povabilih, oziroma po poteku 12 mesecev od zaključka usposabljanja zadnje osebe, ki je bila vključena v usposabljanje.
V usposabljanje na delovnem mestu se tudi ne more vključiti brezposelna oseba, ki:
- ji je pri istem delodajalcu prenehala ali bila prekinjena pogodba o zaposlitvi in se je prijavila na Zavodu, od takrat pa še ni minilo 12 mesecev,
- se je pri istem delodajalcu v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe že usposabljala na delovnem mestu oz. je bila pri njem vključena v program javnih del,
- je bila v zadnjih 12 mesecih pred datumom začetka usposabljanja že vključena v enako ali podobno usposabljanje.
Prav tako vas obveščamo o upravičenih stroških v okviru programa Usposabljanje na delovnem mestu. Delodajalec namreč za izvedbo usposabljanja prejme 221,00 EUR, če usposabljanje traja 1 mesec, 354,00 EUR, če usposabljanje traja 2 meseca in 487,00 EUR, v kolikor usposabljanje traja 3 mesece. V navedenem znesku je zajeto sofinanciranje naslednjih stroškov:
- stroški mentorja oz. nadomestnega mentorja, ki usposablja udeležence,
- stroški predhodnega zdravniškega pregleda za udeleženca usposabljanja in
- stroški zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni za udeleženca usposabljanja.
Delodajalec za upravičene stroške ne sme hkrati prejemati tudi sredstev iz drugih javnih virov financiranja (prepoved dvojnega financiranja).
Denarne dajatve, ki se izplačajo neposredno vključeni osebi, so dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz. Dodatka za aktivnost in prevoz se obračunata in izplačujeta v skladu z veljavnim Pravilnikom o izvajanju aktivne politike zaposlovanja in Katalogom ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Izplačuje ga upravičenec, torej Zavod RS za zaposlovanje neposredno udeležencu usposabljanja, in sicer na podlagi sklenjene pogodbe med Zavodom in udeležencem usposabljanja.
Program usposabljanja na delovnem mestu spada med železni repertoar programov aktivne politike zaposlovanja in se na Zavodu izvaja že od leta 1991 dalje, seveda s številnimi vsebinskimi izboljšavami oz. prilagoditvami trenutnim situacijam na trgu dela. Od leta 1994 dalje se izvaja tudi s pomočjo sofinanciranja s strani Evropskega socialnega sklada.
Glede na navedeno in glede stanje na trgu dela menimo, da je predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Zavedamo pa se, da bomo morali program tudi v prihodnje vsebinsko izboljševati ter ga dopolnjevati glede na potrebe na trgu dela.