Sistemska diksriminacija očetov s strani sodišč, tožilstva, CSD-jev...
V Sloveniji ima več 10.000 očetov preprečevane in omejevane stike s svojimi otroki in v večini primerov se matere izgovarjajo, da "otrok noče iti" na stik, v resnici pa matere ne dovolijo stikov. Tudi varuh človekovih pravic (Tone Dolčič, mag. Martina Jenkole, Lan Vošnjak) govori o teh zlorabah: da zaznavajo, »da se ne upošteva dejstva, da je razloge za morebitne spremembe pri otroku, ki se pojavljajo v času, ko ima z enim od staršev minimalne ali nikakršne stike potrebno iskati predvsem pri roditelju, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.« Če oče ne plača preživnine, je to kaznivo dejanje, v primeru če mati preprečuje stike, pa ni kaznivo dejanje.
Sem oče 5-letne hčere, ki je v skrbništvu pri materi. Sodna poravnava je bila sklenjena leta 2008. Do te sodne poravnave ni bilo 9 mesecev nikakršnih stikov, po sodni poravnavi pa samo 3 mesece do februarja 2009. Po tem stikov skoraj ni bilo do julija 2011. Bili so le občasni stiki v materini prisotnosti po eno uro. Po juliju 2011 so se stiki začeli izvajati kot je določeno v sodni odločbi, razen počitnic, ki jih mati ni dovolila. Do sedaj ni bilo nikakršnih počitnic, niti praznikov. Stiki so trajali do aprila 2012. Malo pred tem je bila mati na sodišču oproščena k.d. odvzema mladoletne osebe. Šlo je za obdobje: prva polovica leta 2011, v katerem sem otroka videl le dvakrat po eno uro. Na telefon ni bila vedno dosegljiva, živela je na skriti lokaciji, po telefonu mi je rekla, da ima ona svoje življenje in da naj jo pustim pri miru. Sodnica Mojca Cigale Kršinar (okrajno sodišče v Ljubljani, kazenski oddelek) je mater oprostila, da ni zlonamerno onemogočala stikov, mene kot oškodovanca in pričo na sodišču pa je dodatno očrnila kar na 4 straneh razsodbe. Razsodbo je oprla na materine izmišljotine in laži, podane na CSD-ju. Sodnica je v razsodbi uporabila vrednostne sodbe in konstrukte. Kot sodnica ne bi smela dajati vrednostnih sodb, saj to po mnenju mojega odvetnika lahko naredi le sodni izvedenec. V razsodbi sodnica niti rojstnega datuma moje hčere ni pravilno zapisala. Moje opažanje in tudi mnogih drugih očetov je, da sodnice sploh ne sodijo po načelu pravičnosti, ampak sočustvujejo z materami in so čustveno vpletene. Namesto da bi sodile v korist otrok, ščitijo matere in tolerirajo njihova kazniva dejanja, poštene očete, ki pa se borimo za stike, pa kriminalizirajo, delajo konstrukte in vrednostne sodbe. Takšno Razsodbo v imenu ljudstva oz. sramoto v imenu ljudstva, v kateri je ogromno laži, podtikanj in konstruktov. Po mojem mnenju si ta sodnica zasluži kazenski pregon. Od aprila 2012 ni nikakršnih stikov več. Mati se izgovarja, da "otrok noče iti" in na korist otroka. Da otrok zdrži le 3-4 ure na stiku z očetom in da je po stikih psihično in fizično obremenjena. Resnica je ravno nasprotna: hči je rada na stikih, ima rada mene-očeta in mojo novo družino in noče iti domov k materi. Bivša pri svojih lažnih trditvah vztraja tudi na sodišču: mati je vložila TOŽBO za zmanjšanje stikov in Predlog za začasno odredbo. Avgusta.2012 na naroku je sodnica Kaplerjeva sprejela ZAČASNO ODREDBO, določila sodnega izvedenca, ki bo ugotavljal, kakšni stiki so otroku v korist in da imam stike vsako nedeljo le za 4 ure. Mati je do konca vztrajala pri 4 urah. Sodnica je rekla, da če se ne bova dogovorila oz. če se jaz s tem ne bom strinjal, stikov sploh ne bo; čeprav je vedela, da tudi v preteklosti 3 leta nisem imel stikov kot so določeni v sodni poravnavi. Stiki so že določeni s sodno poravnavo z dne 13.11.2008 in sodnica ne bi smela pristati na materino izsiljevanje in jih omejiti na 4 ure, ker stike lahko omeji le sodni izvedenec psihiater. Sodnica je pristranska. Že na začetku razprave me je okregala, da ne bi smel dajati izvršb in ovadb proti materi, da s tem povzročam sovraštvo in s tem posredno škodim tudi otroku. Pa saj to je edini inštrument, ki očetu sploh preostane in ga svetujejo tudi na CSD-ju, policiji. Po Začasni odredbi sem imel stike v nedeljo 2.9.12, ko me je hči prosila, če lahko ostane dalj časa pri meni. Od 9.9. do dandanašnji pa zopet stara pesem: Tako kot vsa 3 leta do sedaj je mati preprečila stike z izgovorom, da "otrok noče iti" na stik. Mati otroku ves čas prigovarja in ga ščuva. Ko sem 9.9. z ženo prišel po hčerko, je mati rekla: "saj ste lahko kar tukaj, ni treba, da kam greste": to jasno nakazuje, da mati vpliva na otroka, zato noče iti na stik. Trenutno smo v sodnem postopku in velja začasna odredba, pri kateri je mati sama vztrajala s svojimi lažmi, da otrok ne zdrži več kot 4 ure na stikih; vendar niti teh stikov ne dovoli. Institucije pa spijo. Na CSD-jih pravijo, da nimajo "nikakršnih pristojnosti", kar je laž. Tako rečejo vedno, ko pride oče kaj prijavit. Seveda imajo pristojnosti, saj so centri odločanja.
Ko sem jim sporočil, da stikov ni, so napisali zapisnik, storili pa nič. Že 4 leta hodim CSD-je obveščat, da nimam stikov, pa niso nikoli matere opozorili, naj se drži sodne poravnave o stikih.
Prosim vas, da v dobro in korist otrok ukrepate pri nedvomno hudih kršitvah otrokovih in očetovih pravic, zakona o enakopravnosti med spoloma in enakih možnostih, evropske konvencije o otrokovih pravicah in Konvencije ZN o pravicah otrok do obeh staršev, katere podpisnica je tudi Slovenija.
Od avgusta.12 naprej velja začasna odredba,v kateri so določeni stiki vsako nedeljo 4 ure in na materin predlog postavljen sodni izvedenec psihiater dr. Tone Pačnik, ki je ugotovil, da »otrok ne odklanja očeta. Nasprotno, do očeta goji pozitivna čustva in ji je v navezovalnem odnosu ena bližnjih oseb. Razlogov za odklanjanje stikov pri očetu pa ne vidim. Deklica te stike zavrača z neracionalnimi izgovori, ki bi lahko bili posledica indoktrinacije.«
Svetovalka na CSD Ljubljana Vič Rudnik Irena Žagar nam je že v preteklosti storila ogromno škode s svojo pristranskostjo in odkrito asisitirala pri materinih zlorabah, preprečevanju sodno določenih stikov... Vsa tri leta sem hodil prijavljat na CSD, da nimam stikov, a mi je svetovalka predlagala le izvršbo in kazensko ovadbo, se izgovarjala, da CSD nima drugih pristojnosti. Onemogočanje stikov je mati opravičevala z izgovori, da otrok noče iti na stik, da ni navajena name in da se me boji.
Svetovalka je iskala razloge za "otrokovo zavračanje stikov" pri meni-očetu (predlagala je varno sobo), ki stikov sploh nisem imel, namesto da bi opozorila mater, da se mora držati sodne odločbe o stikih. Svetovalka bi morala iskati vzroke za »otrokovo odklanjanje« stikov pri staršu, ki mu je otrok sodno zaupan v skrbništvo, torej pri materi. Tudi varuh človekovih pravic (Tone Dolčič, mag. Martina Jenkole, Lan Vošnjak) govori o teh zlorabah: da zaznavajo, »da se ne upošteva dejstva, da je razloge za morebitne spremembe pri otroku, ki se pojavljajo v času, ko ima z enim od staršev minimalne ali nikakršne stike potrebno iskati predvsem pri roditelju, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.«
Ko sva lani septembra z mojo ženo na CSD-ju Ireni Žagar hotela prijaviti nasilje nad otrokom s strani matere, naju je svetovalka na CSD-ju hotela odvrniti od tega, češ da bo mati izvajala še večje nasilje nad otrokom in da bo za otroka še huje, saj ga bo mati še bolj tepla. Rotila naju je, naj ne prijaviva nasilja, ker bo potem za hčer še slabše. Potolažiti naju je skušala, da se nasilje pač dogaja in da CSD-ji včasih ne morejo nič pomagati; otroka ne morejo kar odvzeti, mati bi lahko edino šla na predavanje v šolo za starše, vendar je nihče ne more prisiliti… Pri tem pa se svetovalka spreneveda, da je le mati primerna skrbnica, čeprav bi ga lahko predodelili očetu. Ko sem rekel, da imam že vsega dovolj (preprečevanja in manipulacij…) in da bom vložil za predodelitev otroka meni v skrbništvo, se je svetovalka zadrla nad menoj vpričo moje žene: »Vi kar dajte, saj ga ne boste dobili!«
Svetovalka Irena Žagar je ob najinem vztrajanju obvestila policijo. Mater so zaslišali, če res tepe otroka, kar je seveda zanikala tako na policiji kot na CSD-ju. V vrtec je svetovalka poizvedela za mnenje vzgojiteljic, ki pa tudi niso opazile nikakršnih znakov nasilja/modric. V zapisnik je svetovalka po materinem nareku zapisala, da zgledno skrbi za otroka in da ga ne tepe. Otroka ni nihče zaslišal. Hči pa je vsaj petkrat do sedaj na stikih pri meni povedala, da jo mati telesno kaznuje.
Kje je tukaj pravna država? Kdo v tej državi ščiti otrokove pravice? Svetovalka v naši zadevi bi morala predlagati prijazno sobo, kjer bi se otroka zaslišalo, vendar tega ni storila. Ščitila je materino nasilje, bila pristranska, po mojem mnenju ta svetovalka nevestno dela in zlorablja svoj položaj uradne osebe.
Moji predlogi:
-glede CSD-jev: država naj CSD-je čimprej ukine, ker družinam delajo škodo in kršijo človekove pravice in niso kos nalogam
-uvede naj posebna družinska sodišča, ki bodo ažurna, učinkovita in imela usposobljen kader
-država naj ukine trajni mandat sodnikom; naj se na vsake 4 leta podaljšuje njihov mandat v primeru uspešnosti
-država naj nemudoma uvede kvote moških sodnikov, ravno tako naj bo v ostalih državnih institucijah
-sodniki bi morali odškodninsko odgovarjati za krive in zlonamerne razsodbe, kot se to npr. dogaja na družinskem sodstvu v škodo moških, kjer sodnice ščitijo matere, ki preprečujejo stike z otroki
-v primeru ko bi matere preprečevale sodno določene stike med otrokom in očetom, bi morala država materam odvzeti otroka in ga predodeliti očetu brez postavitve sodnega izvedenca, saj so po Ustavi očetje in matere enakopravni, tako bi v Sloveniji tudi v bodoče preprečili zlorabe na področju preprečevanja stikov in odtujevanja otrok. Prepričan sem, da noben starš ne bi več preprečeval stikov z drugim staršem, ker bi vedel, kaj ga čaka.