Davki, sociala, delo
1. Krizni davek. Za obstoječe stanje je pravgotovo najprimernejši. Njegova uvedba ni zahtevna, uvede se ga lahko takoj in je omejen le na čas krize. Ta obdavčitev naj bi zajela skupine ljudi z najvišjimi plačami in luksuz. Ugotoviti njihovo premoženje v tujini. Nadpovprečno visoke nagrade, ki niso ekvivalent delovnega prispevka, ukiniti. Predlagane skupine za plačilo tega davka so:
a. Zaposlene osebe z individualnimi pogodbami (v Sloveniji jih je blizu 20 000), ki imajo praviloma vsaj trikrat višje povprečne plače, kot tisti, ki delajo po kolektivnih pogodbah in imajo redne plače;
b. ostali, ki prejemajo za svoje delo nesorazmerno visoke plače, na primer stečajni upravitelji, predsedniki upravnih odborov, managerji, vodstveni kader, odvetniki in podobni;
c. posamezniki z nadpovprečnim standardom (vrednost celokupnega premoženja v gospodinjstvu nad milijon EUR).
2. Sociala. Pomanjkanje denarja na tem področju je velik problem, vsekakor pa ni edini. Drugi, vsaj tako pomemben pa je neustrezna delitev socialne pomoči, saj jo velikokrat prejemajo osebe, ki do nje niso upravičene. Za uresničitev svojih zahtev izkoriščajo nepovezanost zahtevanih računalniško podprtih registrov (od matičnih knjig, zemljiškoknjižnih evidenc, CRP, registra motornih vozil, evidence premoženjskega stanja na DURS ipd.), ki jih obstoječi sistem ravno zaradi nepovezanosti ne zazna.
Rešitev tega problema je hitro izvedljiva in finančno nezahtevna. Pogoji za ta ukrep obstajajo, ustrezen kader je na voljo, potrebna oprema pa tudi. Vzpostavitev računalniške povezave vseh registrov, s katerimi se lahko kadarkoli ugotovi, ali je nek prosilec dejansko upravičen do socialne ali druge podobne pomoči. Kdor je socialno pomoč prejemal neupravičeno, naj jo vrne ali pa dokaže nasprotno.
3. Razbremenitev zdravstvene blagajne. Prisotnost bolnega delavca na delu je zaradi ogrožanja lastnega zdravja in varnosti pri delu ter zdravja sodelavcev (z vsemi posledicami) ravno tako nedopustna, kot neupravičen bolniški izostanek. Po izkušnjah je razmerje med neupravičenimi izostanki od dela in bolnimi na delu približno 2:1. Tukaj morajo zlasti delodajalci ob pomoči GZS, OZS, ZDS itd. izvajati strožji nadzor, tudi na domu, če ne gre drugače. Zaradi možnih posledic je to hujša kršitev delovnih obveznosti.
4. Upokojevanje. Pokojninska starost se bo pravgotovo višala. Glede na to, da kar nekaj posameznikov dela pod raznimi pogoji še po upokojitvi (tudi "na črno"), bi bilo potrebno to prakso ukiniti in jim ponuditi naslednji dve možnosti:
a. da se reaktivirajo in pustijo možnost upokojitve tistemu, ki to dejansko potrebuje ali pa
b. da se dejansko upokojijo in delovno mesto prepustijo mlajšemu.