Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Razlike med revnimi in bogatimi, proti milijonom in miljardam

3866 OGLEDOV 32 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da poda predlog Organizaciji združenih narodov, da sprejme zavezujoč akt (za vse države sveta, ki so vključene v OZN), ki bo zmanjševal razlike med bogatimi in revnimi po celem svetu. Predlog je zelo enostaven. Določi se meja nad katero se mesečno plačo obdavči po drugi davčni stopnji. Npr. vsak, ki zasluži VEČ KOT 20.000 € / mesec se mu tista vsota obdavči za 90 % mesečnega prihodka. Torej tisti ki bi zaslužil npr. 120.000 € / mesec bi se mu 20.000 € obdavčilo po obstoječi davčni lestvici, ostalih 100.000 € pa npr. za 90%, tako da bi od tega imel samo 10.000 € (seveda še plus kar je ostalo od obdavčenih 20.000 €). Taka ureditev bi bila še vedno zadosti stimulativna za ustvarjanje dobička, poleg tega pa bi se ohranila stimulativnost tistih zelo inovativnih in delovnih ljudi. Enkratne nagrade oz. dobičke bi se preračunalo na mesečni prihodek (za npr. 40 let delovne dobe) in na enak način obdavčile. Po potrebi bi se vodil register enkratnih prihodkov, ki bi se seštevali.

Predlagan znesek, bi seveda lahko bil tudi drugačen, vendar še vedno v okvirjih ki bi preprečeval ustvarjanje milijarderjev in koncentriranje denarja pri vedno manjši množici ljudi.

Hočem povedat, da tudi če je človek nadpovrečno pameten in ima IQ na 200 in če dela nadpovprečno, kar pomeni npr. 25 ur/dan, NE MORE ZASLUŽIT IN USTVARIT NEOMEJENO VELIKO DOBIČKA. Neke meje morajo biti!!! Še bolj žalostno pa je če človek dela "25 ur / dan" in zasluži npr. realtivno slabih 2000€ / mesec samo zato ker je pač v slabi branži, nek drug pa npr. 20.000 € /mesec ker je po sreči, trenutno v zelo dobrem poslu, dela pa npr. "samo 12 h/dan".

Z višjo davčno stopnjo bi države lahko veliko več počrpale v svoje proračune, kar bi zmanjševalo dolg držav in hkrati izboljšalo državno infrastrukturo, zdravstvo, okolje, uravnotežilo socialne zadeve, itd.

Če so vse države sveta lahko enotne glede drog in še katerih drugih stvari, bi se tudi to veliko težavo lahko rešilo. Vse se da če se hoče in če se za to nekaj naredi!!!

18 glasov

9 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I igica 10 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 1. 2013

Odziv Ministrstva za finance

  • Pristojnosti in naloge OZN so določene v Ustanovni listini Združenih narodov. OZN pri njenem delu pomagajo tudi številne mednarodne organizacije, katerih naloge so določene v njihovih statutih oziroma aktih o ustanovitvi. Večina dela, ki ga opravijo OZN in druge omenjene mednarodne organizacije, naslavlja države in druge entitete mednarodnega javnega prava in ne posameznike oziroma posamezne poslovne subjekte (izjema so do določene mere organizacije kot so na primer UNICEF ali Agencija Združenih narodov za begunce). Pri svojem delu morajo vse mednarodne organizacije spoštovati mandat, ki so ga dobile s strani držav članic, hkrati pa ne smejo posegati v področja, ki štejejo za ključne elemente suverenosti posamezne države. Pravica obdavčevanja dohodkov, premoženja in potrošnje je eno takšnih področij, kjer si države močno prizadevamo ohraniti svojo suverenost.
  • V okviru OZN že potekajo aktivnosti, ki se dotikajo davčnega področja, vendar se delo osredotoča predvsem na zagotavljanje ustrezne izmenjave informacij in odpravljanje dvojnega obdavčevanja istih dohodkov oziroma istega premoženja, saj je to tisto področje, ki ga države članice prepoznavajo kot ključno za preprečevanje izogibanja plačevanju davkov v mednarodnih transakcijah.
  • Davčni sistem je vedno odraz ekonomskega in pravnega sistema posamezne države, zato ga ni mogoče obravnavati ločeno od siceršnjih ekonomskih razmer oziroma ekonomske politike posamezne države. Zaradi različne razvitosti držav in različnih pravnih sistemov, v katerih delujejo njihovi ekonomski subjekti, popolnega poenotenja davčne obremenitve dohodkov med državami, ni mogoče doseči.
  • Višina davčne obremenitve dohodka ni odvisna le od davčne stopnje, ampak tudi od drugih elementov davčnega sistema, t.j. vrste dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčnih oprostitev ali olajšav itd. Upoštevati je treba tudi razlike v oblikovanju davčnih sistemov – ali so vsi dohodki obdavčeni z enotno lestvico (sintetični sistem) ali se določeni dohodki obdavčijo ločeno (dualni sistem; cedularnost). Zato le določitev zelo visoke davčne stopnje za dohodke nad določeno ravnjo ne pomeni poenotenja davčnih sistemov niti ne pomeni nujno zmanjševanja razlike med revnimi in bogatimi posamezniki. Pomeni pa lahko dodaten pritisk na prenos dohodkov v jurisdikcije z nižjo obdavčitvijo dohodkov, ki niso članice OZN in jih zato takšen mednarodni instrument, kot se predlaga, ne bi zavezoval.
  • Pri oblikovanju davčnega sistema je, zaradi zagotovitve njegove legitimnosti, nujno upoštevati temeljna načela davčne politike, med katerimi je glede na obravnavano temo še posebej treba izpostaviti načelo sorazmernosti. Upoštevaje to načelo, bi bilo težko zagovarjati splošno obdavčitev dohodkov po stopnji 90 %, saj bi takšna ureditev močno posegla v svobodo ekonomske pobude, ki je zagotovljena z Ustavo. Drugačen je primer, ko se z visoko obdavčitvijo želi preprečiti določeno posebej opredeljeno družbeno nesprejemljivo ravnanje (npr. 100 % obdavčitev dohodkov, ki dokazano izvirajo iz kaznivih dejanj v nekaterih državah).
  • Pri sprejemanju odločitev o višini obdavčitve dohodkov je treba upoštevati cilje, ki jih želimo z obdavčitvijo doseči. Z obdavčitvijo želimo prvenstveno zagotoviti določen obseg javnih prihodkov za financiranje skupnih in splošnih potreb, želimo pa tudi doseči redistribucijski učinek. Z določanjem posebnih davčnih režimov lahko preko davčnega sistema zasledujemo druge cilje ekonomske politike in podpiramo ali zaviramo določeno obliko pridobivanja dohodka ali določeno ravnanje. Ti cilji so si lahko tudi medsebojno nasprotujoči, zato je treba doseči družbeni dogovor, kakšno je pravo ravnotežje med posameznimi od navedenih ciljev.
  • Pomemben dejavnik določanja davčnih obremenitev je tudi zagotavljanje sprejemljivosti davčne obremenitve za davčne zavezance, tako kar se tiče višine finančnega bremena kot tudi kar se tiče administrativnih obveznosti. Previsoka finančna obremenitev ali preveliko administrativno breme odvrača zavezance od prostovoljnega plačevanja davka in s tem vodi k večji naravnanosti zavezancev k davčnim utajam in goljufijam, to pa spet vodi v večje neenakosti med posamezniki.
  • Upoštevaje vse navedeno, Ministrstvo za finance pobude ne more podpreti. Ministrstvo za finance si z ukrepi davčne politike prizadeva ustvariti davčni sistem, ki bo ob zagotavljanju potrebnih javnofinančnih prihodkov spodbujal gospodarsko rast in ugodno vplival na podjetniško pobudo, tako pri gospodarskih subjektih kot tudi pri posameznikih. Hkrati mora davčni sistem preko učinkovitega nadzora preprečiti neupravičeno izogibanje plačilu davkov, s čimer želimo povečati legitimnost davčne obremenitve in enakomernost porazdelitve davčnega bremena. Aktivnosti, ki jih vodi Ministrstvo za finance so torej usmerjene v zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi, vendar ne v smeri dodatnega prekomernega obdavčevanja dohodkov posameznikov ampak v smeri zagotavljanja pogojev, da bi tudi tisti, ki imajo danes nižje dohodke lahko z lastnim delom dosegli višje dohodke in s tem zmanjšali razkorak med revnimi in bogatimi.

    Popravki predloga

    Verzija predloga z dne, 20. 11. 2012 | 20:12:31

    Razlike med revnimi in bogatimi, proti milijonom & miljardam

    Verzija predloga z dne, 20. 11. 2012 | 20:14:25

    Razlike med revnimi in bogatimi, proti milijonom & miljardam

    Verzija predloga z dne, 21. 11. 2012 | 17:23:59

    Razlike med revnimi in bogatimi, proti milijonom & miljardam

    Verzija predloga z dne, 21. 11. 2012 | 17:28:27

    Razlike med revnimi in bogatimi, proti milijonom in miljardam

    Komentarji