15. 11. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Predlog se nanaša na nadzor nad učinkovitostjo, strokovnostjo ter sposobnostjo opravljanja dela uradnikov na položajnih delovnih mestih, na katera so ti imenovani po odločitvi predstojnika. Za zaposlitev na uradniških delovnih mestih v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti se kandidati izberejo po postopku, določenem v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZJU), podrobneje določenem v Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10). Kot izhaja iz določb ZJU, se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji (7. člen ZJU – načelo enakopravne dostopnosti) in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu (drugi odst. 27. člena ZJU). Faz izbirnega postopka je lahko več, kandidati pa se postopno izločajo - presoja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki – (61. člen ZJU). V izbirni postopek se ne smejo uvrstiti kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, o čemer predstojnik organa vsakemu kandidatu izda sklep (61. a člen ZJU) zoper katerega lahko takšen kandidat uveljavlja pravno varstvo s pritožbo na pristojno komisijo za pritožbe iz delovnih razmerij javnih uslužbencev. Izmed uradnikov, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za opravljanje svojih nalog po izvedenem javnem natečaju, predstojniki imenujejo vodje notranjih organizacijskih enot, torej na položajna delovna mesta, razen na tista položajna uradniška delovna mesta, na katera ZJU določa, da se imenujejo drugače (82. člen- pridobitev položaja), z odločbo vlade, ministra, pristojnega za upravo ali župana. Na položajna delovna mesta so uradniki lahko tudi premeščeni iz uradniških delovnih mest, ki niso položajna, pri čemer pa so ti uradniki delovno razmerje za uradniško delovno mesto prav tako sklenili na podlagi javnega natečaja, v okviru katerega so morali izkazati strokovne in druge sposobnosti, poleg izpolnjevanja vseh pogojev, ki se zahtevajo za uradniško delovno mesto.
V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJU se pogoji za pridobitev položaja in naziv, v katerem se lahko opravlja položaj, določijo v aktu o sistemizaciji organa, kot pogoj za pridobitev položaja pa se lahko določijo tudi funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri ter druga specialna znanja (prvi odstavek 81. člena ZJU). Kot je to določeno v Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04, 43/04, (58/04 - popr.), 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12; v nadaljnjem besedilu: Uredba) je naloga vodij notranjih organizacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: NOE), da načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v NOE, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne NOE, za katere jih pooblasti predstojnik, in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge v NOE (prvi odstavek 26. člena). Vsak vodja NOE je za svoje delo in za delo organizacijske enote, ki jo vodi, odgovoren vodji višje organizacijske enote, če višje organizacijske enote ni, je vodja odgovoren samo predstojniku, s tem, da je vodja vsake NOE odgovoren tudi predstojniku (24. člen Uredbe).
Predstojnik organa lahko v primeru, ko vodja NOE svojih nalog vodenja ne opravlja strokovno, ali ko ugotovi, da NOE ne opravlja dela uspešno, pri čemer je to posledica nestrokovnega, neprimernega ali neuspešnega vodenja, vodjo NOE v skladu z določbami ZJU premesti na delovno mesto, na katerem se ne opravljajo vodstvene naloge. Prav tako lahko uradniku, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoj položaj, delodajalec tudi odpove pogodbo o zaposlitvi z učinkom po preteku odpovednega roka, če uradnika ni mogoče premestiti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje.
V skladu z navedenim ocenjujemo, da je na ravni normativne ureditve sistema in organizacije javnih uslužbencev, za kar je med drugim pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, nadzor nad opravljanjem dela uradnikov na položajnih delovnih mestih, dopustno, možno in izvedljivo. Uporaba citiranih zakonskih določb ter določb podzakonskih predpisov v praksi, pa je odgovornost neposredno nadrejenega.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ni pristojno in tudi ne more vplivati na reševanje konkretnih situacij in morebitnega neustreznega upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave. Ne glede na to pa opozarjamo še na predpisane postopke za varstvo pravic javnih uslužbencev, urejene v okviru določb ZJU (24. člen) ter pooblastila in pristojnosti, ki jih imajo v skladu z določbami navedenega zakona inšpektorji za sistem javnih uslužbencev (180. člen).