11. 10. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Grb, zastava in himna Slovenije so državni simboli, določeni v Ustavi Republike Slovenije. Slovenski grb, zastavo in himno so uvedli že amandmaji k ustavi leta 1989 in 1991, nova ustava pa je njihovo vsebino vključila v 6. člen. Iz obstoječih državnih simbolov, ki temeljijo na zgodovinskih dejstvih, naj bi bilo razvidno, da je nosilec državnosti Republike Slovenije slovenski narod. Na podlagi 6. člena Ustave RS uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.
Grb, zastavo in himno Republike Slovenije ter slovensko narodno zastavo ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list, št. 67/94 in 14/94 – odločba US, v nadaljevanju ZGZH), za katerega tolmačenje in pripravo je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Državni simboli (grb, zastava in himna Republike Slovenije) označujejo pripadnost Republiki Sloveniji in se smejo uporabljati le v obliki ter na način, ki je določen s tem zakonom (ZGZH) . ZGZH določa primere uporabe grba, zastave in himne.
ZGZH je bil sprejet leta 1994. V zakonodajnem postopku sprejemanja ZGZH, ki je potekal v Državnem zboru Republike Slovenije v letih 1993 in 1994, je potekala obširna razprava, kjer so se izoblikovala zelo nasprotujoča si mnenja okrog uporabe državnih simbolov, predvsem okrog uporabe določbe 13. člena ZGZH, in sicer: kdaj izobešati zastavo Republike Slovenije oziroma ali jo izobešati le na nekatere praznike ali na več njih. Nekateri so zastopali restriktivno stališče v izogib preveliki profanaciji stalnega izobešanja zastav, drugi so pa nasprotno menili, da zastava daje prazniku svečano obeležje in med državljani bogati praznično vzdušje ter da vsi prazniki zaslužijo enako obravnavo itn. Ob koncu razprave je bilo v Državnem zboru RS sprejeto stališče, ki je uveljavljeno v ZGZH, s čimer se je zakonodajalec hotel izogniti preveliki profanaciji stalnega izobešanja zastave. Namen zakonodajalca ni bil izobešanje zastave na vse praznike, ki jih določa ZPDPD, temveč, da se zastava izobesi le na nekatere oziroma taksativno določene praznike. Kasneje se za pravno ureditev, ki je že več kot 20 let dejansko nespremenjena, niso pojavljale pobude za spremembo, ki bi imele širši družbeni konsenz, zato v smeri sprememb, kot jo predlaga predlagatelj, na ministrstvu trenutno ne razmišljamo. Ob tem pa še posebej poudarjamo, da bi za uveljavitev zakonskih sprememb najprej bilo potrebno opraviti predhodno podrobno posvetovanje s strokovno in širšo javnostjo in sprejeti širši družbeni konsenz. Pobuda za morebitne spremembe se mora oblikovati s podporo širše javnosti. Spremembe na področju uporabe državnih simbolov so tako pomembna in kompleksna tema, da jih je treba proučiti ter predhodno obravnavati v okviru širše razprave, tudi v strokovni javnosti, zato ne morejo biti predmet hitre odločitve na podlagi takšnega predloga, kot smo ga prejeli.