povačati zaposlovanje
Delo in zaposlitev posamezniku pomenita veliko več kot zgolj prejemanje plače. V primeru, da bi stedensko obveoa zaposlenih znižali iz 40 urnega delovnega tedna na 35 urni delovni teden, bi večje število državljanov, ki sedaj nimajo zaposlitve oziroma prejemajo sredstva za preživljanje iz proračuna imelo priložnost za vključitev v delovne procese. Z 12,5 % znižanim obsegom dela zaposlenih bi bistveno spremenili situacijo na trgu dela, zmanjšali delo na črno, povečali tudi priliv prispevkov in davkov, morda posledično tudi znižali dajatve s akterimi je obremenjen delodajalec.
nekoliko primitiven izračun:
V primeru, da vsi zaposleni sedaj ( cca 600.000 zaposlenih v javnem in realnem sektorju) delajo polni delovni čas znaša to dnevno 4.800.000 delovnih ur . V primeru skrajšanja delovnika na 7 ur dnevno bi to isto število opravljenih delovnih ur realiziralo 685.715 oseb.
Osnovne bruto plače bi sicer trenutno zaposlenim zniževali v okviru predvidenega načrta znižanja glede na višino bruto plač ozirom plačnih razredov, pri čemer predlagam, da bi plače v višini do 1000 evrov bruto znižali za na primer cca1%, bruto plače 1000-1500 evrov za 2,%, 1500-2000 evrov za 4 %, 2000-2500 bruto za 5%, 2500-3000 evrov bruto za 6%, 3000-3500 evrov za 7%, 3500-4000 evrov za 8%,4000-4500 evrov za 9% 4500-5000 evrov bruto za 10% in tako dalje. Tovrsten ukrep bi seveda bilo smisleno upoštevati in preračunati učinke glede na predvideno pokojninsko r3eformo, ko je predvideno podaljašanje delovne dobe kot osnov e za pridobitev pokojnine. Ne smemo pozabiti, da se z aktivnim delom po 50 letu starosti poslabšujejo tudi delovne zmožnosti posameznika. Z nekoliko krajšim delovnim časom zaposlenih bi nedvomno pripomogli tudi k ohranjanju delovne zmožnosti zaposlenih in ohranjanja zdravja posamezika do izteka delovne dobe. Z večanjem števila zaposlenih bi tudi pripomogli k zmanjševanju bolezni, ki so posledica izgorelosti., socialne stiske, stresa, slabih življenjskih navad in pogojev bivanja in življenja.
S takim ukrepom bi ohranjali zdravje zaposlenih, povečali učinek zaposlenih, zmanjšali stroške socialnih tansferjev, omogočili pridobivanje delovnih izkušenj mladim, povečali realno kupno moč in s tem pospešili delovanje trga, zbrali večjo količino davkov in prispevkov. Zaposlenim bi krili potne stroške, regres za prehrano v enaki višini kot znaša regres za prehrano v višini 2,5 evra. Tudi ob ohrnaitvi 30 minutnega odmora v okviru omenjenega obsega dela bi bili učinki zagovotovo
Predlog seveda zahteva podrobnejšo analizo ekonomskih učinkov, spremembo obstoječih predpisov s podorčja dela in zaposlovanja, kolektivnih pogodb, implementacije sprememb in podobnih zadev, ki jih predlagatelj sedaj ne morem izračunati, ker nimam dovolj podatkov za analizo.
Vsekakor pa bi zmanjšali učinek sedanje situacije, ko najdražje plačujemo nedelo, tako ali drugače!