6. 5. 2024
Odziv Ministrstva za pravosodja
Ministrstvo za pravosodje predlog proučilo in v nadaljevanju podaja naslednje sistemske opredelitve.
Ustava Republike Slovenije1 iz leta 1991 temelji na človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in je namenjena njihovemu varovanju in uresničevanju, hitri ali nedomišljeni poseg v eno od pravic bi pa lahko imel še nenačrtovane posledice na drugih področjih. Poleg tega je pomembno, da je Republika Slovenija nastala kot samostojna in neodvisna država leta 1991 tudi zaradi tega, da bo skrbela za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (druga alineja preambule in prvi odstavek III. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije2 ter preambula Ustave Republike Slovenije) in zato predloga da bi se jo glede tega dela spremenilo – ni možno upoštevati.
Glede koncepta zastaranja kazenskega pregona ali pregona prekrškov opozarjamo na ustavne omejitve, ki izhajajo iz ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije3 glede na sam temeljni 2. člen Ustave Republike Slovenije o pravni državi. Z drugimi besedami, samo temeljno ustavno načelo pravne države, ki je omenjeno v predlogu predlagatelja, zahteva, da se omogoča (razumno) zastaranje pregona. Načela pravne države pa nikakor ne bi bilo primerno črtati iz Ustave, saj bi se potem lahko sklepalo ali delovalo, kot da Slovenija ni pravna država (prej omenjene nenačrtovane posledice).
Temu, da je omogočeno zastaranje glede kaznivih dejanj, glede na mednarodne standarde sledi tudi Kazenski zakonik4 (KZ-1) iz leta 2008, ki v prvem odstavku 95. člena določa, katera kazniva dejanja so glede na obvezujoče mednarodne pogodbe nezastarljiva. Prav tako v Evropi (skoraj vse države so članice Sveta Evrope in vezane na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah5 kot celo standard minimalnega6 varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi), velja, da je z vidika sorazmernosti treba omogočiti zastaranja kaznivih dejanj7 (7. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).
Pristop iz predloga, da je treba predpisane kazni zapora v KZ-1 zvišati, je napačen – če se naredi primerjava med sedanjim KZ-1 in Kazenskim zakonikom8 (KZ) iz leta 1994, je zelo očitno, da so kazni zapora že občutno zvišane (dokaj visoke). Med drugim KZ-1 od 1. 11. 2008 vsebuje tudi kazen dosmrtnega zapora (drugi odstavek 46. člena), za primerjavo pa je prej navedeni KZ v izvirnem besedilu določal najvišjo kazen zapora dvajsetih let (drugi odstavek 37. člena).
Glede predloga, da naj se vse procesne pomanjkljivosti redno odpravljajo v povezavi s tem, da se upoštevajo vsa dejstva in vsi dokazi, ki dokazujejo kršitev, da so lahko kršitelji dejansko obsojeni in kaznovani za svoje ravnanje, opozarjamo, da tak sistemski pristop preprečujejo določbe četrtega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije, katere odrejajo, da sta zagotovljena sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve, kar izhaja tudi iz najnovejše ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije , da je namreč izločitev protipravno pridobljenih dokazov v kazenskih postopkih ustavna zahteva.
Glede na navedeno je predlog v zvezi z zgoraj navedenimi vidiki iz resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje – neustrezen.
____________________________________________________________________________________
1 Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21.