Predlog z odzivom pristojne institucije

Plačilna nedisciplina

4946 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da temeljito razmisli, kako in na kakšen način zmanjšati plačilno nedisciplino med slovenskimi podjetji, ki so osnovni in po mojem največji krivec, da se veliko podjetij znajde v krizi zaradi neplačnikov.

Moj predlog je da se z zakoni poseže na to področje in se določi, da vsako neplačevanje, ki presega dogovorjen rok za plačilo določenega dela ali storitev za več kot 30 dni, šteje za kršitev pogodbe in se dolžniku naloži kazen oz. se mu dolgovani znesek do nekoga vzame iz njegovega TRR-ja za poplačilo terjatev. Mislim, da bi v s tem dosegli da bi plevel ločili od zdravega jedra, hkrati pa s tem dosegli, da nikomur ne bi niti na pamet padlo, da bi zavlačeval z plačili. Ta pristop bi imel, bi v začetku imel tudi negativni učinek, saj bi mnogo podjetij zaradi tega propadlo, vendar bi končni učinek, bi toliko večji, saj bi se ostali pričeli zavedati, da ne bodo odnesli nekaznovano, če bodo kršili disciplino plačevanja obveznosti. Palčilna disciplina bi se izboljšala, podjetja bi transparentneje delovala, in sproti bi vsak vedel, kakšni so dolgovi in obveznosti posameznih podjetij. Na koncu bi s tem dosegli tudi to da bi z enim ukrepom popravili tudi krivice, ki nastajajo pri neplačevanju prispevkov, neizplačanih plač, dolgov do drugih podjetij itd...

Na naših pravnikih, pa leži odgovornost, da v najkrajšem času pripravijo osnutke zakona, ki bi upošteval, kar sem predlagal.

16 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Boron 1 predlog

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 1. 11. 2010
KONEC OBRAVNAVE 1. 12. 2010
ODGOVOR 30. 12. 2010

Odgovor

30. 12. 2010

Odziv Ministrstva za finance

Ministrstvo za finance pripravlja zakon, ki bo v slovenski pravni red prenesel določbe še ne sprejetega predloga prenovljene Direktive 2011/…/EC o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Zakon bo predvidoma določal, da plačilni rok, ki določa trenutek izpolnitve denarne obveznosti v pravnih poslih, ki so sklenjeni med pravnimi osebami, praviloma ne sme biti daljši od 60 dni, v pravnih poslih z državnimi organi in javnimi podjetji pa od 30 dni. Kolikor plačilni rok ne bo izrecno dogovorjen, se bo štelo, pri čemer opomin upnika ne bo potreben, da znaša plačilni rok 30 dni.

Ministrstvo za finance sicer ugotavlja, da se že v skladu z obstoječo zakonodajo dejstvo, da nekdo ne izpolni svoje obveznosti v dogovorjenem roku, šteje za kršitev pogodbe. Civilne sankcije za zamudo s plačilom določa Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, št. 83/2001 in spremembe).

Glede predloga, da se dolžniku dolgovani znesek vzame s tekočega računa, Ministrstvo za finance pripominja, da je postopek izterjave terjatev urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/1998 in spremembe), za razlago katerega je pristojno Ministrstvo za pravosodje.

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da veljavna civilnopravna zakonodaja že ureja posledice v primeru zamude s plačilom ali neplačila, kot so na primer pogodbene in zamudne obresti, pravica do odstopa od pogodbe, pravica do povrnitve škode, pogodbena kazen in druge . V primeru, ko dolžnik zamudi s plačilom oziroma prostovoljno ne poravna svoje obveznosti, ima upnik na voljo sodno varstvo, s katerim bo dosegel plačilo svoje terjatve, in lahko sproži ustrezne sodne postopke skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku oziroma Zakona o izvršbi in zavarovanju . Postopke v primeru insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju . Vlada Republike Slovenije je že sprejela ukrepe za zmanjšanje plačilne nediscipline kot širšega pojava. Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala sprejem dveh zakonov, ki sta določena tudi v Slovenski izhodni strategiji 2010-2013. To sta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju . Temeljni cilj obeh novel, ki ju je Državni zbor Republike Slovenije že sprejel in sta že stopili v veljavo, je povečanje učinkovitosti postopkov izvršbe in postopkov v primerih insolventnosti, povezanih s posledicami plačilne nediscipline.

Plačilna nedisciplina

Odgovor

Priloge:

Komentarji