14. 5. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) smo preko spletnega orodja predlagam.vladi.si. prejeli odstopljeno pobudo, v kateri avtor predlaga, da bi se v pokojninsko dobo upoštevalo tudi praktično izobraževanje in raziskovalno delo pod vodstvom mentorja v delovni organizaciji na enak način kot je sedaj urejeno priznavanje pokojninske dobe za študente po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljevanju: ZPIZ-2).
MDDSZ v zvezi s posredovanim predlogom z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjuje, da se v skladu z 18. členom ZPIZ-2 obvezno zavarujejo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo ta dela. Vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je urejena od 1. 2. 2015 dalje, ko je nost na tem področju prinesel 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 95/14). Mladi so na ta način vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter iz tega naslova pridobijo določen obseg zavarovalne dobe še pred vstopom na trg dela. Trajanje dobe se ugotovi tako, da se prizna po 1 mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun. Osnova za določitev pokojninske osnove se oblikuje na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), s katerimi se na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) izračuna dolžino pokojninske dobe za nazaj.
V zvezi z navedbami predlagatelja bi želeli opozoriti, da je obvezno zavarovanje dijakov in študentov pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih eksurzijah že urejeno preko obveznosti vključitve v posebne primere zavarovanja v 20. členu ZPIZ-2. V primerih opravljanja navedenih dejavnosti se oseba zavaruje zgolj za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Po 143. členu ZPIZ-2 se za ta namen plačujejo zgolj pavšalni prispevki, ki jih določi Zavod, na podlagi predmetne vključitve v zavarovanje pa imajo zavarovanci lahko pravice zaradi nastopa rizika invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Predmetno zavarovanje ne prinaša pravic, kot je upravičenost do priznanja pokojninske dobe. V zvezi s primerjavo s študentskim delom pojasnjujemo, da so osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, dolžne v ta namen plačevati tudi prispevke, ki po svoji višini niso primerljivi pavšalnemu prispevku, ki se plača na podlagi vključitve v posebne primere zavarovanja. Ker gre za plačilo višjih prispevkov, so tudi pravice, ki jih osebe pridobijo na podlagi takega zavarovanja, višje od pravic, ki se priznavajo na podlagi posebnih primerov zavarovanja. Dejstvo, da se v praktičnem izobraževanju ali pri raziskovalnem delu lahko opravi veliko oziroma celo več dela, na priznavanje pravic iz pokojninskega zavarovanja nima vpliva. V konkretnem primeru gre namreč za primer nastopa določenega rizika, med katerimi sta invalidnost in smrt, pravice pa se lahko priznajo zgolj za riziko, za katerega so osebe zavarovane. Skladno s pokojninsko zakonodajo se namreč šteje, da praktično pri opravljanju vsakega dela oziroma vsake dejavnosti obstaja možnost nastanka invalidnosti in v nekaterih primerih celo smrti.
Zakonodajalec na ta način varuje osebe, ki opravljajo dejavnost, saj jim zavarovanje za navedena tveganja zagotavlja pravice iz invalidskega zavarovanja (na podlagi ugotovljene invalidnosti). Zavarovanci so tako v primeru nastopa invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ob izpolnjevanju pogojev lahko upravičeni do invalidske pokojnine, kot če bi bili obvezno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, pa so preživeli družinski člani ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do družinske oziroma vdovske pokojnine, kot če bi bila taka oseba obvezno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prav tako je potrebno razlikovati med cilji oziroma namenom t.i. študentskega dela na eni in opravljanjem praktičnega dela na drugi strani. Medtem ko je študentsko delo omogočeno z namenom pridobivanja dodatnega zaslužka v času izobraževanja in je ekonomske narave, pa gre pri praktičnem pouku za aktivnosti, ki so del programa izobraževalne ustanove ter so zahtevane ali organizirane z namenom, da posameznikom omogočajo pridobivanje izkušenj in novih praktičnih znanj, ki so nujna za opravljanje bodočega poklica.
V zvezi s predlogom na koncu pojasnjujemo, da spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje v zvezi z izpostavljeno vsebino niso predvidene, saj imajo osebe pri opravljanju svojih aktivnosti ob nastanku zavarovanega primera zagotovljeno minimalno socialno zaščito.